Matjaž Anžur: Voda

V svetovnih krogih kritične znanosti se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj pogosti dvomi o uspešnosti danes uveljavljenega znanstvenega modela, ki je proizvod zahodne civilizacije zadnjih nekaj stoletij. Utemeljitev znanosti na enem čutilu, torej očesu, je namreč že na začetku nastajanja skrenila s poti prave resnice in nas danes pripeljala v slepo ulico. Mnogi zato iščejo nove možnosti, ki bi spremenile ta svet v samih temeljih, oziroma ga vrnile na staro tradicionalno premišljevanje Borejanov. Pogosto človek, opazujoč tako s strani, vidi v tem iskanje odgovorov v starodavnih že pozabljenih resnicah ter obujanje miselnega sveta naših pradedov in prababic. Le tega je zahodna znanost v dobršni meri, zaradi nezdružljivosti z novim modelom, odstranila iz proučevanja. Še pred nedavnim proglašene za čarovništvo in šarlatanstvo, resnice naših prednikov iz dneva v dan kljub vsemu postajajo bolj in bolj aktualne teme.

V vedizmu oziroma v Rigvedi, ki jo imamo staroverci za temelj duhovnega premišljevanja naših prednikov, je med poglavitnimi pojavnimi oblikami stvaritelja tudi bog Varun oziroma po sanskrtsko Varuna. Že samo ime pove, da je povezan z vodo. Je vodni vir/var. Je stvaritelj vode in hkrati vsa voda na našem planetu. Nedvomno moramo na tem mestu omeniti tudi nam še veliko bolj znano boginjo Marano/Morano/Moravo. Ime te boginje kot zaščitnice vode verjetno prevlada v poznejših sinkretizmih in je v naši zavesti ohranjeno do danes. Če ne drugače, se udejanja vsaj v krščanski božji materi Mariji, ki imena ne spremeni prav dosti, sina pa rodi že po človeško. Naši predniki so verjeli, da se ob smrti vračamo v vodni element in se iz njega po očiščenju znova rodimo v novem telesu, ki ni nujno človeško. To je tudi današnja dokazljiva znanstvena resnica. Bog Varun je v nekem zgodovinskem obdobju dobil konkurenco v Marani, ki ga kasneje uspešno nadomesti. Varuna se danes le še bledo spominjamo. Pri nas je zapustil svoje sledi v besedišču vezanem na vodo in v toponimih kot so Vir, Varaždin, Belovar in tako naprej. Nič bolje se mu ni godilo niti v Indiji. Podobno je tudi z Marano/Morano, ki v krščanskem sinkretizmu prevzame krščansko obliko imena. Za nas je pomebno to, da vemo, da so vse te oblike tesno spete z vodo in njenim čaščenjem.

Poglejmo kakšen je današnji pogled na čudežni zemeljski element, ki mu pravimo voda. Pred kratkim, mi je v roke prišel članek, ki je bil objavljen v četrtek, 3. maja 1990 v časopisu Dnevnik.

Voda si »zapomni« tresljaje
Podzemne jedrske poskuse na območju Semipalatinska so ustavili
Po eksploziji se spremeni struktura celice človeka; njegov organizem postaja vse bolj občutljiv

Obrambno ministrstvo SZ je pred dnevi sklenilo, da bo ustavilo podzemne jedrske poskuse na območju Semiplatinska v severovzhodnem Kazahstanu. Zadnji jedrski poskus so opravili sredi septembra, govorijo pa tudi o možnosti premestitve poligona.

Takšna novica pri prvem branju pritegne le pozornost vojaških strokovnjakov. Za sovjetsko javnost pa je to vsaj začasna zmaga gibanja za prepoved jedrskih poskusov na tem območju. Vojaški voditelji so odnehali šele po odkritju biofizikov o negativnih posledicah podzemnih jedrskih poskusov. Prav v teh dneh so objavili rezultate večletnega raziskovanja, ki so zelo zastrašujoči. Širše javnosti SZ s podrobnostmi še niso seznanili.

Ugotovili so, da si voda, ki je sestavni del celic v človeškem organizmu, »zapomni« potrese in valove, ki jih povzroči podzemna jedrska eksplozija. Zato se spremeni struktura celice in razpored elektronov v jedru. Vsaka naslednja eksplozija le še povečuje to deformacijo. Organizem postaja vse manj odporen in je za vsak naslednji dražljaj bolj občutljiv.

Ugotovitve biofizikov iz Alma Ate potrjujejo tudi druga medicinska raziskovanja in statistike. Ugotovili so namreč, da 41 odstotkov prebivalstva, ki živi blizu jedrskega poligona, trpi zaradi različnih oblik nevroz. Ugotovili so tudi, da se je število tistih, ki so iskali zdravniško pomoč, podvojilo po vsaki podzemni jedrski eksploziji. Preučevali so le odrasle, zato se vsiljuje zastrašujoče vprašanje, kaj bo z otroki, ki so se rodili in ki rastejo na tem območju.

Profesor Injušin iz Alme Ate pravi, da je njegova ekipa iskala načine za odstranitev deformacij v celicah. Izpopolnili so metodo bioenergetske rehabilitacije v prizadevanju, da bi izbrisali slabe »spomine« celic v človeškem organizmu.

Poskusi, ki so jih opravili v laboratoriju, so dali zelo dobre rezultate. Zdaj to metodo še izpopolnjujejo in kupujejo potrebno opremo. Profesor Injušin pravi, da je pri tem dragoceno sodelovanje z organizacijo Mega iz Gostivarja.

Posledice, ki so jih odkrili pri prebivalstvu Sempalatinska, niso rezultat jedrskega sevanja. Sevanje namreč ves čas merijo, tako da vedo, da je bilo celo manjše kot v onesnaženih mestih. Deformacije, ki nastajajo v celicah, so posledica potresov in tresljajev po jedrskih poskusih. Žal pa si poleg vode v celicah »zapomni« te potrese in tresljaje tudi voda v jezerih, rekah in vodnjakih. Ne vedo še, ali bo uporaba te vode dolgoročno vplivala na prebivalstvo. Morda bo znanost odkrila metodo, da tudi tej vodi »izbriše spomin«.

Prof. Injušin je na vprašanje, ali se lahko podobne posledice pojavijo tudi pri prebivalstvu, ki živi blizu jedrskih elektrarn ali reaktorjev, odgovoril previdno in ni izključil te možnosti. Potrebno pa je seveda dolgoročno znanstveno raziskovanje. Pred približno letom dni so v Rusiji posneli tudi prekrasen film z naslovom »Velika skrivnost vode«. Film je nadaljevanje in pojasnitev zgornjega članka in pregled raziskav s tega področja do danes. Ogledate si ga lahko na tej povezavi: Klik

Prav tako je prekrasen članek o vodi napisal g. Janez Pelko:

Čudeži” imenujemo tiste pojave v vsakdanjem svetu, ki so po svoji neobičajnosti drugačni od naših pričakovanj, za “misterije” pa smatramo tisto, kar je delno ali povsem zavito v skrivnost. Okoli nas imamo v neposredni bližini toliko čudežev in misterijev, da jih moramo vedno na novo proučevati, čeprav so že zdavnaj razloženi. Mnogi smo lahko presenečeni, ko spoznamo, da je običajna voda največji čudež, ki ga poznamo. Nobena znana substanca ni zavita v toliko neobičajnosti, misterijev in paradoksov kot prav voda.

V zadnjih desetih letih je bilo s področja vode kar precej pojasnjenega in razloženega, izsledki so postali uporabni. Vede fizika, kemija in biologija niso bile dovolj za proučevanje vode, ker so raziskovale le s svojega zornega kota in svojih izsledkov niso povezovale. Nova znanost, ki jo imenujemo hidronika, na celovit način proučuje vodo in njene fenomene in vse, kar je povezano s temi fenomeni, verjetno pa se bodo pojavili še novi. Čeprav je o vodi že veliko napisanega, želim v pričujočem tekstu osvežiti nekaj pojmov in razlag.

Lastnosti vode

Vsi vemo, da je voda kemijska spojina H2O, brez barve, okusa in vonja, da se pojavlja v treh agregatnih stanjih, tekočem, trdem (led) in plinastem (para), da ima gostoto 1kg na 1liter volumna, da je vseprisotna na Zemlji, da pokriva ¾ njene površine in tvori približno enake ¾ telesne mase živih organizmov, tudi človeka, kar je lahko slučajno ali pa tudi ne. Ocenjeno je, da je 98% vode v oceanih in morjih in ta je slana, 2% vode pa je sladke vode v jezerih, ledenikih, rekah, ki pa tudi ni vsa uporabna za življenje. Voda ima izredno sposobnost kroženja, stalno potuje zaradi klimatskih razmer, ki jih tudi ustvarja, včasih je ujeta v čvrstih materijah ali v ledu, vendar podzemni in nadzemni tokovi zaradi gravitacije povzročajo stalno premikanje vode. Kroženje vode ni teritorialno lokalizirano in lahko rečemo, da ni molekule vode, ki ne bi že večkrat obšla Zemljo ali že bila kdaj ujeta v kakšni rastlini, živali ali človeku. Voda je tudi najmočnejše splošno topilo, saj raztaplja več kot 135 snovi in tudi kamenine, kar je med drugim dokazala v naravi s tvorbo in spreminjanjem reliefa zemlje. Specifična toplota vode je nadaljnja drugačnost vode od večine drugih substanc, ta lastnost se uporablja v tehnologijah hlajenja in ogrevanja. Tudi znoj, ki ga izločamo, je v največji meri iz vode in je zato odlično naravno sredstvo za ohlajanje organizma. Ena od anomalij vode je sprememba njene gostote pri ohlajevanju; bolj je hladna, bolj se krči, kar velja sicer tudi za ostale tvarine. Toda za vodo to velja le do +4°C, če jo ohlajamo še bolj, se voda začne širiti, in ko pri 0°C postane led, je njen volumen za 9% večji, postane lažja in zato led plava na vodi, kar omogoča, da voda v globinah ne zmrzne in s tem ohranja v vodi življenje. Pomemben je tudi hidrostatični paradoks, ki sicer velja tudi za ostale tekočine, kar pa seveda ne zmanjšuje paradoksalnosti vode. Tehnično povedano gre pri hidrostatičnem paradoksu za to, da je pritisk tekočine na dno posode odvisen le od višine nivoja tekočine v posodi in ne od njene oblike in torej ni odvisen od celokupne količine tekočine.

Vplivanje na vodo

Na vodo, ki teče skozi zemljo, vpliva zemeljsko magnetno polje in ima taka voda večji potencial kot kamnine in rudnine, s tem pa se ustvarjajo določene spremembe v vodi, spreminjajo se fizikalne lastnosti vode. Voda, ki teče skozi geomagnetno polje, pridobiva proste elektrone, kar vpliva, če takšno vodo pijemo, na uravnavanje telesnega magnetizma, ta pa spet nadalje stimulira biokemične procese, ki so osnova telesnim komunikacijskim sistemom in samozdravljenju telesa. Veliko znanstvenih študij, ki so proučevale uporabo naravne magnetizirane vode, je pokazalo na izboljšanje zdravstvenega stanja pri mnogih boleznih in boleznih, ki so vezane na starost in staranje. Naravno magnetizirana voda pozitivno vpliva na živčni sistem, uravnava krvni pritisk in vpliva na hitrejši proces zdravljenja in celjenja ran. S pojavom elektromagnetizma so se pojavile zamisli in možnosti za umetno magnetiziranje vode. Raziskovalci so odkrili izredno blagodejne vplive vode, ki je bila prepuščena skozi magnetno polje, na žive sisteme, to je na razne rastline in živali. Uvedli so sistem magnetiziranja vode in uporabo le-te v poljedelstvu, kjer so dosegali vidne rezultate pri prirastu poljščin in klijavosti semen. Tudi živali, napajane z magnetizirano vodo, imajo večji prirast, večjo zdravstveno odpornost, kokoši dajejo več jajc, poveča se mlečnost krav. Zelo dobri rezultati se z magnetiziranjem vode dosegajo na področju tehnike, predvsem v kotlovskih sistemih in vodovodnih instalacijah, kjer se skoraj ne pojavlja več tvorba vodnega kamna, s čimer se zmanjšujejo stroški čiščenja in vzdrževanja. Tudi nafta, prepuščena skozi magnetno polje, ne tvori več oblog na stenah cevovodov, pomembno pa je tudi odkritje, da je beton, napravljen z magnetizirano vodo, precej odpornejši na razne atmosferske vplive kot običajni betoni. Natančnejših in znanstvenih izsledkov o vplivu umetno magnetizirane vode na človeka še ni, znano in izkazano pa je, da ima naravno magnetizirana voda veliko pozitivnih učinkov na počutje in zdravje. Kadar znanost nečesa še ne zna ali ne more pojasniti, zadevo precej rada ignorira ali spregleda, kot da pojava sploh ni. Danes že kar dosti govorimo o tem, da ima voda spomin, da si zapomni mnogo informacij in jih prenaša. In to je še eden izmed fenomenov vode, s katerim se v svetu ukvarjajo mnogi posamezniki in tudi največji instituti.

Uspehe homeopatije je v osnovi iskati predvsem v obdelavi vode, ki ji dodamo zdravilno sredstvo in večkrat potenciramo, to je razredčimo in vsakič dobro pretresemo. To pomeni, da si bo voda zapomnila prisotnost razredčene snovi tem bolj, čim večkrat se snov razredči in dobro pretrese. Dokazano je, da v velikokrat potencirani raztopini ni več niti molekule prvotne snovi, pa vendarle deluje in zdravi. Voda, v kateri se to dogaja, si zapomni zdravilnost kot informacijo in jo, ko pride v telo, preda telesnemu informacijskemu sistemu, nakar se telo po načelu samozdravljenja začne zdraviti. Voda pa si zapomni tudi glasbo, lepe ali grde besede, to so v bistvu različne vibracije, ki jih voda oblikuje v različne kristale, ki jih lahko celo slikamo s posebnim fotografskim postopkom. Ali pa lahko voda pridobljene informacije tudi »pozabi«? S poskusi so dokazali, da je to v resnici mogoče oziroma da se informacije zbrišejo pod vplivi močnega magnetiziranja vode, s pregrevanjem vode nad 65 °C, res se informacije lahko potem ponovno vnesejo. Torej imata hidromagnetizem in spomin vode isto fizikalno svojstvo, to je utemeljenost na elektromagnetizmu. Voda doživlja spremembo v svoji strukturi tudi, ko jo zamrznemo in nato odmrznemo. Raziskave kažejo, da tako spremenjena voda pozitivno deluje na biokemične procese v živih organizmih in dosega podobne učinke kot magnetizirana voda. Rastline, zalivane s takšno odmrznjeno vodo, lepše in hitreje rastejo, živali, ki jim ponudimo običajno in odmrznjeno vodo, se bodo raje odločale za pitje odmrznjene vode. Sicer pa je zmrzovanje in taljenje ledu povsem naraven in reden pojav na našem planetu in zaradi kroženja vode lahko rečemo, da ni kaplje vode, ki ne bi bila že kdaj zamrznjena.

Pogosto slišimo za izraz mrtva voda, ki ne vzpodbuja več življenja in v kateri življenje zamre. To se zgodi z vodo, ki jo segrejemo nad 65 stopinj, ko voda v biološkem smislu umre. Če takšno vodo za več dni izpostavimo sončim žarkom, bo biološko ponovno oživela. Takšno vodo so poimenovali dinamizirana voda in opazili, da ima takšna voda izredno dober vpliv na rast določenih kmetijskih izdelkov. Včasih je treba vodo zaradi onesnaženja prekuhati, in čeprav s tem izgubi precej svojih lastnosti, je pa še vedno uporabna za druge namene. V naravnem procesu kroženja je voda vedno izpostavljena sončnim žarkom in se tako na svoji poti sama dinamizira.

Piramide, kot oblika, imajo in dajejo svoje znane in manj znane efekte. Znan in patentiran je efekt, da se britvica v piramidi, položena nekaj časa na 1/3 višine, sama naostri. Čeprav ta efekt znanstveno še ni razložljiv, ga je znanost sprejela in so ga mnogi preizkusili na več načinov. Tja položena hrana se na tej višini veliko pozneje kvari, sadje ne zgnije, temveč se posuši – mumificira. Eden najbolj zanimivih piramidnih efektov je nastanek piramidne vode, ki jo dobimo tako, da vodo v posodi za nekaj dni postavimo na 1/3 višine piramide. Voda spremeni del svoje strukture in postane zdravilna, v prvi vrsti pomaga pri vzpostavljanju psihičnega ravnotežja in pospešuje eliminacijo negativnih emocionalnih stanj, pomaga pri študijskih in športnih aktivnostih, izredno dobro pospešuje rast rastlin. Spet pa velja, da se njen učinek izgubi, če tako vodo segrevamo nad 65 stopinj, ni pa tudi znano, kako dolgo piramidna voda zadrži svoje lastnosti. Za testiranje, raziskovanje vode in odkrivanje novih spoznanj je torej še veliko možnosti.

Stališče hidronike, znanosti, ki se celovito ukvarja s fenomeni in raziskovanjem vode, je, da je pri vplivu energetskih polj okoli živih organizmov prav voda osnovni nosilec avre. (O avri si lahko več preberete članek v 3.5 številki revije Karma). To potrjujejo posnetki vodnih kapljic s kirlianovo kamero, ki ji je dodan poseben pribor za slikanje tekočin. V avri, torej energetskem polju vode je obilo informacij in opazne so razlike med različnimi vrstami vod in kakšnim vplivom je bila izpostavljena. V laboratorijih ugotavljamo običajno fizikalne in kemijske lastnosti vode, zanima pa nas, ali ima voda tudi energetske lastnosti in kakšne informacije so v njej. Ali lahko slikamo tudi spomin vode in izvemo kakšne informacije nosi? Upajmo, da bodo prizadevanja raziskovalcev in razvoj novih tehnologij kmalu omogočile pridobivanje teh informacij iz vode. Že sedaj vemo, da imajo čiste, lepe in dobre vode lepe avre in pravilno formirane kristale.

Zdravje in voda

Dandanes zelo uporabljen pojem živa voda je že preveč posplošen in razvrednoten. Danes ni več vsaka voda, ki preteče sedem kamnov, živa in čista voda. Pod pojmom “čista voda” razumemo vodo, kakršna je v živih organizmih. Poznanih je mnogo načinov, kako izboljšati kvaliteto »urbanih« pitnih vod v naših cevovodih. Razni filtri, magneti, kristali, membrane ter kombinacije vseh teh naprav sicer izboljšujejo in oplemenitijo pitno vodo, da je kar najbolj prijazna in koristna za naše telo, rastline in živali. Vendar najbolj čisto in najbolj koristno vodo za naše telo najdemo le še na nekaj lokacijah na Zemlji. Znane so po tem, da tam živi največ stoletnikov in ljudi v dobrem fizičnem stanju. V tem primeru gre za posebno ledeniško vodo, ki ima posebej prirejeno sestavo mineralov v zelo drobni obliki in vsebuje precej anionskega vodika, ki daje vodi antioksidantske sposobnosti. Taka voda, znana pod imenom “voda tipa Hunza” (Hunza je ljudstvo, ki živi v ledeniški dolini v Himalajskem pogorju), je še najbolj podobna živi vodi, kakršna je v živih organizmih.

“Voda za zdravje”, “Voda je zdravje”, “Brez vode ni zdravja” in še več je naslovov, ki nas vedno in dobronamerno opozarjajo na redno pitje večjih količin vode dnevno, kar pomeni najmanj od 1 do 2,5 litra na dan. Radi bi pili najboljšo vodo, potrebujemo pa kakršno koli, poleti več, otroci sorazmerno več kot odrasli, podnevi več kot ponoči, pri težjih delih na vročini več kot doma. Tudi vrsta prehrane vpliva na potrebe po vodi, tudi če pijemo alkoholne in kofeinske pijače, ki vežejo veliko vode. Prav tako pa ni vseeno, kdaj pijemo vodo. Koristno jo je piti pred obrokom, manj pa med jedjo in takoj po njej, prebavni sokovi so tudi tekočine in če hkrati pijemo in jemo, razredčimo prebavne sokove in upočasnimo prebavne procese. Sadni sokovi niso pijača, saj jih telo smatra za hrano, čaj, alkohol in umetni kofeinski napitki pa tudi niso tista voda, ki jo potrebujemo. Približno 2/3 vode dobimo vase s pitjem, ostalo s hrano, najbolj primerna hrana so sadje in zelenjava, nekaj vode pa proizvede naše telo samo, z oksidacijo vodika in hranilnih snovi. Vodo, ki jo popijemo, pa mora telo najprej spremeniti v tako obliko, ki najbolj ustreza celicam.

In kako se naše telo odzove, če ne uživamo dovolj vode? Vsako dolgotrajnejše pomanjkanje vode v telesu se sčasoma razvije v bolezen. Telo ima sicer za vodo svoj varčevalni sistem, ki pa lahko vztraja le določen čas. Vodo najprej dobijo možgani, potem šele ostali organi. Tipičen alarmni znak, kakršnega daje telo ob pomanjkanju vode, je znižan krvni pritisk, kar občutimo kot omotico, lahko pa pride do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta. Že manjša dehidracija povzroča upad psihofizičnih sposobnosti, zmanjša se sposobnost obvladovanja stresa, poveča se razdražljivost, poviša se telesna temperatura, kar pa še povečuje nadaljnjo izgubo vode iz telesa in tako naprej.

Bi radi bili bolj zdravi? Torej pijte in pijte vodo, saj je dobra voda v pravih količinah vsekakor najboljše splošno zdravilo.

 Prav gotovo je prav, da na tem mestu omenimo tudi japonskega znanstvenika, ki je zaslovel s tehniko proučevanja pravilnih in nepravilnih kristalov vode. Trdi namreč, da je poleg kemične sestave vode enako pomembna tudi njena fizikalna struktura, ki jo lahko opazujemo v njenem zamrznjenem agregatnem stanju. Če na kratko povzamemo njegovo raziskovanje, lahko rečemo, da obstaja svojstvena »inteligenca« vode, ki je sposobna zunanje dražljaje zapisati v obliki kristalov. Skratka, voda ima spomin in možnost nadaljnjega prenosa zapisa znotraj oblike kristalov. Pravzaprav lahko z našimi čutili in tehničnimi pripomočki v obliki njenih kristalov preverjamo logično urejenost te »inteligence«. Nedvomno to velja tudi za tekočo vodo in vodo v pari oziroma v atmosferi, le da danes znanost temu še ne more slediti. Na tem mestu se lahko vprašamo, če ni naše telo morda prav zapis takšnega spomina. Danes se je razširilo zanimivo eksperimentiranje z vodo. Nanjo delujejo, oziroma jo prepuščajo različnim vplivom, recimo z besedo, glasbo, električnim in magnetnim valovanjem, svetlobo, temo in tako naprej. Kakšni so rezultati, lahko vidimo v naslednjem kratkem filmu na povezavi: Klik

Pri založbi Sanje izšla knjiga prof. Masaru Emota z naslovom Sporočilo vode. Razmislek o raziskavah na prav gotovo privede do misli, ki je zapisana tudi v filmu. Če misli lahko povzročijo preobrazbo strukture vode, kot to dokazujejo poskusi prof. Emota, lahko sami zaključimo, kaj povzročamo kot premišljujoča bitja lastnemu telesu, ki je sestavljeno iz 75% zgoraj opisovane vode.

Obstaja skrivnost našega rojstva in smrti in vsega tistega, kar se dogaja pred in po stanju, ki ga imenujemo življenje. Prav tako so nepojasnjena stanja človeka v hipnotičnem stanju, stanju kome in božjasti. Teh nenavadnih stanj človeškega duha je še mnogo in vsa imajo značilnost nezavednega, ki je, zanimivo, pogosto opredeljeno kot bolezensko. Sanj, ki so povsem naravno stanje vseh živih bitij, ne moremo šteti za bolezen. In verjetno se prav tu prične razpletati velika skrivnost našega življenja. Postavlja se vprašanje, ali ni prav spanec oziroma sen vsakokratni prehod v drugo stanje, ki ga na koncu, ob prenehanju izmenjave prehajanja, imenujemo smrt. Z drugimi besedami, ali ni smrt, morte, mort prehod v morje, maro, morano? Torej prehod v vodo, skozi katero se bomo znova rodili. Kaj in kako je v stanju smrti, pa lahko ugotavljamo vsakič, ko zvečer zapremo oči in se poglobimo v globok spanec. Škoda, ker je ob prebujanju na voljo le delček tega potovanja in še to tisti manj zanimivi. Nedvomno je imela vera naših prednikov že davno tega na tem področju neprimerno boljšo in pravilnejšo rešitev, kot jo imajo današnje vodilne religije.

Zaključimo z legendo o živi vodi. Na začetku pa pojasnimo, kaj živa voda sploh je. Vsa živa bitja tako živali kot rastline imajo okoli svojega materialnega telesa sij, ki je viden tudi s prostim očesom. Ima pa ta pojav zelo različna poimenovanja, čeprav je poznan od vekomaj. Nekateri mu tako pravijo elektromagnetno polje, drugi ga imenujejo aura, tretji svetniški sij, nam pa je morda najbližje poimenovanje vsežar. Skratka živo telo obdaja sij, ki izžareva energijo in se vidi kot bleda svetloba okoli telesa. Voda kot neživa materija takšnega sija nima, razen izjem, ki jih bom navedel. Vsi poznamo antičnega pustolovca Jazona, ki je plul na ladji Argo skupaj s tovariši Argoavti. Najprej po Črnem morju, nato po Donavi, vse dokler ni po Savi dosegel Ljubljanice. Prek postojnskih vrat so ladjo odnesli do Jadranskega morja. Medtem pa je Jazon v naših krajih v eni od kraških jam ubil še zmaja in ustanovil mesto Emono. Ljubljana ima kot spomin na to legendo v svojem grbu še vedno zmaja. Še bolj pomebno pa je, da je v kraški jami Jazon našel živo vodo. Živa voda je namreč tista, ki jo tako kot živo telo obdaja sij oziroma vsežar, torej se na ta način lahko primerja z živim telesom. Takšnih voda naj bi bilo na svetu pet. Poleg Slovenije še v Švici, v Tibetu, na Kavkazu in v Venezueli. Vse se odlikujejo po izrednem zdravilnem učinku. Ta opis odlike žive vode je preskromen, živa voda v mnogih kulturah tega sveta predstavlja napoj nesmrtnosti in iskali so jo junaki mnogih narodov. Mi pa zaključimo, da živa voda morda ne omogoča nesmrtnosti, prav gotovo pa je vsaka voda, s katero pridemo v stik, več kot pomembna za kvaliteto našega življenja.