Svetovid - Svantevit

Svetovid (imenovan tudi Svantevit) je posebno slovansko božanstvo. Štiri glave, od katerih gleda vsaka v eno od strani neba, ga povzdigujejo v pomembnega boga, ki vse vidi in vse sliši. Ve, kaj se je dogajalo v preteklosti, sedanjosti in kaj se bo zgodilo v prihodnje (sanskrtsko vid pomeni "vedeti, znati"). Prvi del imena svante lahko razložimo kot "svet, sakralen", prvotno "silen, močan". Drugi del pa je zelo pogost v slovanskih imenih kot so Darovit, Radovit in Ljudevit. Nekateri menijo, da je ime Svetovid enako imenom nekaterim drugih slovanskih bogov, na primer imenom Jarovit, Gerovit in Porevit. Svetovida poznamo kot boga svetlobe in neba.

Trimetrski betonski kip Svetovida v Beli krajini

V slovanskem mestu Arkona na otoku Rujnu (danes Rügen, Nemčija) mu je bil posvečen velik tempelj s štirimi stolpi. Častili so ga kot zaščitnika rastlinstva, trgovine in vojne. Njegovo vojaško naravo predstavlja meč in lok s puščico, ki ju drži v roki. Jezdil naj bi na belem konju, ki je poleg črnega petelina njegov simbol. Balto-slovanskemu Svetovidu z otoka Arkone je podoben tudi Zbruški idol, ki so ga odkrili v Ukrajini. Zelo verjetno gre za isto božanstvo. Zaradi vojaškega kulta so nekateri narodoslovci Svetovida povezovali tudi s Perunom.

Sončne in posledično rodovitne funkcije ga povezujejo tudi s Svarogom. Le ta naj bi, po nekaterih teorijah, imel za ženo Vido s katero naj bi imel tudi več otrok. Svarogova otroka pa sta tudi Svarožič in Dažbog. O slednjem pa na slovenskem ni sledu.

Med pokristjanjevanjem je Svetovida zamenjal sveti Vid, kateremu je na slovenskem posvečeno veliko cerkva, med katerimi jih je kar nekaj tudi na hribih in drugih mitološko zanimivih prostorih. Po starem julijanskem koledarju je sveti Vid godoval ravno na dan poletnega solsticija, zato ga lahko povezujemo s Kresnikom. Svetega Vida so marsikdaj upodabljali s črnim petelinom, njegovo ime pa je med ljudstvom pripomoglo, da so ga častili tudi kot zdravilca oči.

Roman Zaroff meni, da Svetovid ni bil bog vojne in ga s tem nebi smeli enačiti s Perunom. Etimološke in primerjalne podobnosti Svetovida in Jarovita naj ni kazale, da obe božanstvi izvirata iz istega slovanskega boga, katerega ime izvira iz korena >jari<. Njegovo področje naj bi bile kmetijstvo in poljedelstvo, skratka rodovitnost in življenjska moč. Vojaške in ostale funkcije naj bi tako Svetovid dobil šele z razvojem časa po razselitvi Slovanov. Prvi del imena Jarovit pomeni >moč oziroma mladostna moč<, kar je pravzaprav pomensko enako prvemu delu imena Svetovida (svet). Zaroff še meni, da naj bi ime Svetovid prišlo iz Jarovita in ne obratno.

Zagotovo obstaja tudi strukturna povezava tega skupnega slovanskega boga, s katerega sta se razvila Svetovid in Jarovit, z vzhodnoslovanskima Jarilom in Jarunom (glej še: Jarilo, Jarnik in Zeleni Jurij). Prav tako imata skupnega oba, Jarilo in Svetovid, belega konja.

Trimetrski betonski kip Svetovida v Beli krajini

Literatura:
Ovsec, D. J.: Slovanska mitologija in verovanje. - Domus, 1991
Ledić, F.: Mitologija Slavena: tragom kultova i vjerovanja starih Slavena. - Zagreb: vlastita naklada, 1969-1970
Zaroff, R.: The origins of Sventovit of Rügen. - Studia Mythologica Slavica 5, 2002. - ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Universita degli Studi di Udine, Dipartimento di Lingue e Civilta dell'Europa Centro-Orientale