Mihai Dragnea: Rujevit
Mihai Dragnea (terra_mater_2007[at] yahoo.com) iz Bukarešte (Romunija) študira slovansko mitologijo, naslov njegove diplomske naloge je bil: Slovanska mitologija v srednjeveških virih. Poslal nam je članek o Rujevitu, slovanskem bogu vojne.
Boga Rujevita (Ругевит, Rugiewit, Rugiwit), ki so ga častili baltski Slovani z otoka Rujen, lahko smatramo za lokalno različico Peruna. Za Ilia Danilova (slavista iz Romunije) je Rujevit poistoveten z Jarilom (*1). Rujevit se kaže kot bog vojne, ki je povezan z otokom Rujan(*2). Osnova imena označuje koledarsko funkcijo, kjer ruenū predstavlja jesen, čas parjenja mladih živali(*3). V srednjeveških zapisih se Rujevit pojavlja v latinski besedi Rugevithus. V latinski različici, v kateri se Bog nanaša na otok Rujan, je poimenovan “tisti iz Rujana” (*4). V Korenici, na otoku Rujanu je obstajal idol narejen iz hrastovine, s sedmimi božjimi obrazi(*5). Njegove dimenzije so bile osupljujoče. Škof Absalon se je stoječ na svojih prstih, le komaj dotaknil njegove brade s kopjem(*6). Saks Gramatik v Rujevitu vidi boga Marsa, iz rimske mitologije:
“Torej, sužnji (…) so stegnili roke k zavesom v notranjosti templja; Ko so jih spustili, se je on pokazal svetu (…). Kip narejen iz hrastovine, imenovan Rugiaevithus (…) Na njegovi glavi je bilo sedem obrazov, ki so spominjali na človeške obraze. Umetnik je položil sedem mečev v njegov tulec, osmega pa je položil v njegovo desno roko, tako da mu ga ni bilo mogoče odvzeti. Kip je bil precej večji od človeškega telesa, tako da ga je Absalon, stoječ na svojih prstih, le komaj dosegel s svojo sulico. Mislili so, da ta Marsu podoben bog, vodi bitke.” (*7)
Ko so Danci vstopili v idolov hram in ga našli v obžalovanja vrednem stanju, umazanega, ptice pa so si naredile gnezda na idolovih sedmih obrazih, je celo kronik izrazil žalost zaradi stanja, v katerem so našli idol in vzkliknil: “Vredno božanstvo... njegova pojava je tako umazana zaradi ptic...” Škof Absalon je ukazal, naj se idol uniči. Po teh dogodkih kronist na kratko pove: “Kmalu so privrženci začeli s sekiro udarjati po kipovih nogah.” Ko so bile te posekane, je bil trup potisnjen in je padel po tleh ustvarjajoč glasen hrušč. Ko so videli, da se njihov Bog ni mogel ubraniti, so “meščani svojo religijo spremenili”. Rugevith, znan tudi kot Rinvit, je omenjen v danski epski pesnitvi: Knytlinga saga (Historia Knytidarum, XIII Century) (*8). Prav tako je omenjen Bog Karevit (Karewít), obrambno božanstvo Korenice z otoka Rujan. Karevit je bil upodobljen gol, z dvema glavama - na prsnem košu je imel volovsko glavo, na trebuhu pa petelinjo. Karevit je med drugim opisan s šestimi glavami, štirimi moškimi in dvema ženskima, na prsnem košu pa se je nahajala levja glava.
foto: Irena Urankar, Garz, otok Rujan, domnevna Korenica z Rujevitovim svetiščem
levo: informacijska tabla pred nekdanjo utrdbo, desno: pot na nekdanjem ringu utrdbe
Literatura:
Danilov Ilie, Dicţonar de mitologie slavă, Editura Polirom, Bucureşti, 2007.
Dixon-Kennedy Mike, Encyclopedia of Russian & Slavic Myth and Legend, Editura ABC-CLIO, Santa Barbara, 1998.
*1 - Ilie Danilov, Dicţonar de mitologie slavă, Editura Polirom, Bucureşti, 2007, pp.110
*2 - Mike Dixon-Kennedy, Encyclopedia of Russian & Slavic Myth and Legend, Editura ABC-CLIO, Santa Barbara, 1998, pp.235.
*3 - Mircea Eliade, Istoria credinţelor şi ideilor religioase, Editurile Univers Enciclopedic şi ştiinţifică, Bucureşti, 1999, pp.494.
*4 - Anca Irina Ionescu, Mitologia slavilor, Editura Lider, Bucureşti, 2000, pp.128.
*5 - Marija Gimbutas, The Slavs, Thames and Hudson Ltd., London, 1971, pp.152.
*6 - Ibid, pp.126-127.
*7 - Marija Gimbutas, op.cit., pp.127.
*8 - Ibid, pp.128.
Slikovni material:
zgoraj desno
zgoraj sredina
zgoraj levo
spodaj sredina