Pesmi
Vesna
Le kaj te zopet v Viju zadržuje,
Prelepa Vesna, dolgo-čakana?
Ni ptica, ki po sneg' na veji kljuje,
Ti draga vredna te usmiljenja?
Verjetno božati ti več ni nuje
Kosti Koščeja ga Nesmrtnega,
Nazaj na Jav naj tvoja odpotuje
Ti energija, 'd mene ljubljena.
Veljavnost svetega ga kompromisa
Že skoraj redno Soncu ne sledi.
Reč tvojega pradavnega opisa
Se utaplja v mračni že nevednosti;
Od nje zrcalna ko pokriva lisa
Naravo, up si moj'ga srca ti!