Pesmi
Jastreb
Smo našo zastavo
Rumeno pa plavo
Odnesl jo skupi
Na kanov ostróg.
Tam kan nas prčaka
V obdobji somraka,
Nam minejo upi,
Raj gremo okrog.
Tovariši trije,
Mi kan jih pobije,
A mene u hosti
Je jastreb zakril.
Bogovi so dali
Te - mi pomagáli;
Kolk mogu bom nosti,
Da se m oddolžil.
Utrga pero si,
Uslugo tak prosi,
Da svoji ga ljubi
U lase naj dam.
V zahvalo prisežem,
Se v roto zavežem,
Ker, ko se obljubi,
Poti več ni stran.
Zvečer na postaji,
U najinem raji,
Za lase ji plave
Zataknem pero.
Tam ona izgine,
Na mestu je mine,
Je več ni postave .
Kak možn je to?
Se v jutr zavedam,
V nebo gor pogledam,
Tak šikan še jastreb
Pod Svargo ni bil.
Ne morem verjeti,
Na nebu leteti,
Na nebu sem jasnem
Jo v srcu odkril.
Ko žalostn gledam,
Po dnevi prot zvezdam,
On, ko me ohrani,
Zram nje gor leti.
Še prej, ko odbije
Polnoč - luna sije,
Na vstógi, pr kani,
Zastava visi.