Načela:

Namen slovenske rodne vere je, da postane vodilna sila v prizadevanju za dobrobit slovenskega naroda, zato vspodbuja svoje pripadnike k družbenemu delovanju v tej smeri.

Slovenska rodna vera predstavlja sodobni odraz neprekinjene duhovne biti slovenskega naroda, slovanstva in vedskega znanja.

Slovenska rodna vera si prizadeva za narodno duhovno prebujenje slovenskega naroda in drugih slovanskih narodov od nezavedanja zaradi tisočletja prevlade tujih miselnosti.

Slovenska rodna vera si prizadeva za pridobitev naklonjenosti slovanskih bogov in boginj za slovenski narod, kar je temeljna predpostavka za njegov dobrobit, obstoj in razvoj.

Narodno duhovno prebujanje se vrši z obveščanjem slovenske javnosti o razvoju slovenske rodne vere.

Razvoj rodne vere se odraža v delovanju svetih mest v čast slovanskim bogovom in boginjam, staroverskih praznovanjih in druženjih, umetnosti s slovansko versko tematiko, raziskavah na slovanskem verskem področju, seznanjenju širše javnosti z razvojem slovenske rodne vere, vzpostavljanju dobrih medsebojnih odnosov med Slovenci, krepitvi sodelovanja in vzajemnosti med slovanskimi narodi in ostalimi družbenimi dejavnosti pripadnikov.

Slovenska rodna vera povezuje in krepi slovenski narod in se bori proti pojavom, ki ga razdvajajo in slabijo.

Slovenska rodna vera s svojim delovanjem usmerja slovenski narod k razvoju v skladu z njegovo pristno bitjo, slovanskim duhom, vedskim znanjem in vesoljnima načeloma pravice in resnice.

Razvoj slovenske rodne vere je posledica nezavednega hotenja slovenskega naroda po duhovni svobodi in samostojnosti, posledično po ohranitvi in razvoju v skladu z voljo slovanskih bogov in boginj, za kar si pripadniki prizadevajo.

Veroizpoved:


Verujemo v slovanske Bogove. Verujemo v modrost, dobroto in lepoto, ki se skriva za njihovim obstojem. Slovanski Bogovi so izviri življenja, moči in sreče. Vera v naše Bogove predstavlja izročilo, ki ga ohranjamo.

 

Slovanski Bogovi, ki jih častimo že tisočletja, so najlepša predstavitev Božje Moči, najbližje našim srcem. Bogovi ustvarjajo več-stopenjski, več-osebni, medsebojno dopolnjujoči red, ki je nastal iz ne-reda.

 

Verjamemo, da Bogovi dajejo pomen našemu obstoju, da varujejo dejanja naših Prednikov, naša dejanja in dejanja naših naslednikov pred pozabo. Najpomembnejše stvari se bodo prenesle naprej in bodo obstajale v večnem krogu obnavljajočega se življenja.

 

Verjamemo, da se s smrtjo konča določena stopnja v življenju duše. Je stanje prehoda v novo obliko obstoja. Je odvrženje stare, izčrpane oblike. Plemeniti in vztrajni bodo nagrajeni z vstopom na vedno višje in višje ravni obstoja, z višjo zavestjo, višjim pomenom in bližje Bogovom.

 

Znanje človeštva še ni doseglo ravni, ki bi dopuščala spoznati bistvo vesolja, vendar se zavedamo njegove stalne rasti. Lahko postanemo del te rasti. Stalni napredek naša življenja napolnjuje s pomenom in nam zagotavlja vero v preživetje naših dejanj.

 

Držimo se strogih etičnih načel. Živimo dostojno, pravično in plemenito. Obsojamo lenobo, strahopetnost, neodgovornost in hinavščino. Najbolj zaničujemo izdajstvo.

 

Smo sovražniki zlobnosti in najbolj obsojamo pomanjkanje volje, da se jo premaga. Poudarjamo tisto, kar je najboljše v nas. Odgovarjamo za svoja dejanja. Rastemo in ustvarjamo, kajti to je naša usoda.

 

Smo branitelji naših vrednot, skupnosti in družbe. Branimo pravico, da živimo na svojem ozemlju; branimo prostor naše civilizacije. Ta dolžnost izhaja iz najbolj očitnih zakonov Narave.

Naši obredi so osredotočeni na sledenje utripu Narave, iskanju modrosti v zakonih Narave in v božjih pravicah, ki jih vsebuje. Naši obredi gojijo odnose z našo etiko in duhovno skupnostjo. Vsebujejo predvsem: skupne molitve in skupne obede, čaščenje prednikov, ognjene daritve Bogovom. Našim starodavnim praznikom vračamo njihov pravi pomen.

Verujemo v razum, ki je vir človeške zaznave. Verujemo v naše moči, ki so razlog za stalne spremembe. Verujemo v dušo, ki je božanski element v živih bitjih.

Naša skupnost nas obdaja s pomočjo in podporo. Skupaj damo ven najpomembnejše, kar je v nas, edino kar je vredno omembe.