Kresnik
Kresnik je nesporno božanstvo slovenske mitologije. Poleg slovenskega ozemlja je ostal v ljudskem spominu tudi v Istri in Dalmaciji. Tam je znan kot Krsnik, ki ima nekatere drugačne lastnosti kot naš Kresnik. Njegovo ime izvira iz besede "kres", ki pomeni tudi ogenj. Ogenj pa simbolizira Sonce, svetlobo in druge pozitivne lastnosti. Zato je najverjetneje bil sončno božanstvo ali pa vsaj posredno povezan s Soncem. Prebival je na vrhu gore, ki je nekdaj predstavljala središčno os neba, zemlje in podzemlja. Od tam je vladal svoji okolici, katere zaščitnik je bil.
Po izročilu je Kresnika mati nosila devet let, rodil se je kot deseti ali dvanajsti sin. Živel naj bi v Jutrovi deželi, na Deveti deželi, na Zlati ali stekleni gori, na gradu Vurberk ipd. V slovenskih ljudskih pripovedkah je Kresnikov nasprotnik ugrabil sestro ali živino in jo zaprl v skalno votlino. Ljudske pesmi (Trdoglav in Marjetica, Pred zmajem rešeno dekle) pripovedujejo, kako mladi kraljevič reši svojo sestro, ki jo je ugrabil zmaj in odpeljal v svoj grad. Sledila je sveta poroka, hierogamija. Meglen spomin na to ohranjajo tudi nekatere ljudske pesmi, ki so jih peli pri kresnem
ognju (Brat in sestra, Device tri kresujejo). S časoma je Kresnik izgubil bajeslovno vlogo. Sprva se je še pojavljal kot plemenski bog, kraljevič Kresnik oziroma zemeljski vladar, ki se bojuje s krivim Kresnikom za dobro letino svoje dežele. Kadar se bliska ob lepih jesenskih večerih ali o kresu in božiču, naj bi se bojevali vedomci in Kresniki. Borili naj bi se kot rdeč vol s črnim.
Častili so ga na kresno noč, 24. rožnika, ko je dan najdaljši. Mnoge vraže in navade, ki so povezane s kresovanjem na omenjeni dan, so ostanek tega čaščenja.
S prihodom krščanstva ga je nadomestil podobno imenovani Janez Krstnik, ki je poleg Marije edini svetnik, ki se ga praznuje na datum njegovega rojstva. Imenska podobnost s Kresnikom je samo olajšala proces pokristjanjevanja.
Narodoslovci so v preteklosti Kresnika povezovali z različnimi božanstvi. Zaradi podobnih lastnosti so ga enačili z najvišjim božanstvom polabskih Slovanov Svetovidom. Ta ima štiri glave in vsaka od njih gleda na svojo stran neba. Tako naj bi vse videl in slišal, častili pa so ga med drugim tudi pred vojnimi pohodi in kot vegetacijski kult. Svetovid se je s krščanstvom spremenil v svetega Vida, kateremu je posvečenih veliko cerkva tudi na slovenskem.
Zelo pomembno in še danes nepojasnjeno je tudi božanstvo Božič. Njegovo ime je pomanjševalnica besede "bog", torej je "mali bog". Predstavlja vstajenje Sonca oziroma njegovo vsakoletno rojstvo na zimski sončni obrat. S pokristjanjevanjem je njegov kult prekrilo rojstvo Kristusa, ostalo pa je njegovo ime, ki spominja na nekdanje praznovanje. Tudi na ta dan se je še ne dolgo nazaj kurilo kresove, seveda pa je praznovanje s časom dobilo novo vsebino. Kresnik in Božič stojita eden nasproti drugemu, saj se oba častita ob posamičnem sončnem obratu, hkrati pa je Sonce tisto, kar oba simbolizirata. Za Božič je Sonce najšibkejše, največjo moč pa imajo htonska božanstva. Nasproti temu pa je kresna noč, ki predstavlja pozitivne lastnosti.
Božiča so nekateri povezovali tudi s Svarožičem. Ta naj bi bil sin Svaroga, božanstva Sonca in svetlobe. Svarožič, njegov sin, pa naj bi se vsako leto ponovno rodil na zimski solsticij in predstavljal "mlado" Sonce.
Novejše mitološke analize Kresnika povezujejo s Perunom, božanstvom groma in strele. Mesto so mu našli v samem jedru baltoslovanske mitologije, v "osnovnem mitu" (glej Zapisi > Glavni mit). To je mit o dvoboju med dobrim nebesnim bogom Perunom in njegovim zlim nasprotnikom, zemeljskim božanstvom Velesom. Kresnik naj bi se po tipoloških značilnostih povsem ujemal z vzhodnoslovanskim božanstvom Perunom. Druge novejše raziskave pa ga povezujejo oziroma iščejo skupne značilnosti med njim in staroiranskim Yimo in njegovim staroindijskim dvojnikom Yamo. Skupne paralele pa lahko potegnemo zagotovo tudi z Mitro. Mitraizem je za časa rimskega imperija pustil sledove tudi na naših tleh.
Svantevid
Svarožič
Literatura:Šmitek, Z.: Mitološko izročilo Slovencev: svetinje preteklosti. - Študentska založba, 2004
Ovsec, D. J.: Slovanska mitologija in verovanje. - Domus, 1991
Kelemina, J.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom. - Družba sv. Mohorja, 1930