Novice

6. sečan 2012

V branje vam tokrat priporočamo še vedno svežo izdajo »praznovernih mnenj, šeg ter pripovedi Ribničanov, Potočanov, Krašovcev in Osilničanov« z naslovom Od volkodlaka do Klepca (Didakta 2010). Zapise več avtorjev je zbral in uredil Ilja Popit. V knjigi je zbrano mnogo ljudskega verovanja naših prednikov in predstavljenega v obliki preprostih zgodb in vraž. Pred tem je Popit že izdal dva zajetna zvezka Kračmanovih pravljic (Didakta 2002 in 2007), ki jih je zapisal Matija Valjavec. Kračmanove pravljice so nepogrešljiv pripomoček za vzgojo naše najmlajše generacije, ki danes vse prevečkrat odrašča ob televiziji in drugih medijih. Slednji nam skozi »sodobne pravljice« manipulirajo z mladino in nam odtujujejo lastne otroke. Vile, rojenice, torke in še mnoga druga bitja čakajo na vedoželjna ušesa naših otrok.

31. prosinec 2012

Z veseljem sporočamo, da se je literarnega večera na Velesov dan udeležilo zadovoljivo število poslušalcev, kar kaže, da je staroverska tematika tudi med pesniki še vedno zelo aktualna. Vse pesmi na temo staroverstva bodo kmalu tudi objavljene, o čemer vas bomo še obvestili.

Vladimir Veligor: Vsi zbrani

Vsi zbrani pred Perunovim svetiščem,
prižgemo si kadilo nad ognjiščem,
da v stanje blaženosti se podamo,
da željo Njih, Bogov, o nas spoznamo.

Dim kakor idealen božji meč
dotakne naših miselnih se pleč;
odkrijejo se nam vesolja znaki,
postali smo Perunovi vojaki.

Naš cilj je nova družba brez krivice,
kjer po človeku njega so pravice,
kjer več ne bo nobenega trpljenja
zaradi ne-človeškega hotenja.

Povzročil bo Njegov božanski grom
zla, ki zdaj svetu vlada, končni zlom.
Za takšen boj smo od bogov izbrani,
ki so nam njihovi jeziki znani.

Slike in vtise o Velesu, bogu poezije in umetnosti, si lahko preberete v rubriki praznovanja.

26. prosinec 2012

V rubriko zapisi smo dodali članek Nejca Petriča "Dodole in perperune". Običaj klicanja dežja, ki ga izvajajo dodole oziroma perperune je poznan povsod po Balkanu, dokumentiran pa je tudi v Sloveniji.

Irena Urankar: Dodola

23. prosinec 2012

Mokuš (režiser Andrej Mlakar) je slovenski film, ki je bil posnet leta 1999, uradno pa ni nikoli izšel. Film pripoveduje o katoliškem duhovniku, ki ga zaradi kršitve cerkvenega reda pošljejo v oddaljen kraj Mokuš, ki je brez duhovnika, saj je prejšnji župnik umrl skrivnostne smrti. Vaščani Mokuša pa so izrazito vraževerni in še staroversko naravnani. Misteriozno so povezani z žensko, ki se jim prikazuje v različnih podobah.

Več o slovenskem filmu Mokuš dobite na sledeči povezavi. Klik.

16. prosinec 2012

10. prosinec 2012

IZŠEL JE STAROVERSKI KOLEDAR S PODOBAMI BOGOV IN BOGINJ SLOVENSKEGA IN VSESLOVANSKEGA PANTEONA

Dvodelni koledar ( 2x A3 pokončno ) vsebuje avtorske grafike oblikovalke Irene Urankar.
V zgornjem delu je predstavljen bog, v spodnjem pa boginja. Pod bogom sta našla svoje mesto opisa božanstev trenutnega meseca, ob straneh obeh pa kratki in splošni nasveti za:
– obdelovanje zelenjavnega vrta
– obdelovanje sadnega vrta
– obdelovanje domačega zeliščnega vrta
– obdelovanje domačega okrasnega vrta
in
nasveti za nabiranje zdravilnih zelišč v posamičnem mesecu in njihove glavne učinkovine.

Koledar v števičnici vsebuje tudi lunine mene, zodiak, državne praznike in druge praznike, ki niso dela prosti dnevi, staroslovanske praznike in označbe za merjenje staroslovanskega devetdnevnega koledarja po študiji Vladimirja Veligorja: Slovansko dojemanje časa, ki je objavljena tudi na slovanstvo.si in v reviji Prebujanje zavesti.

Božanstva in mitološka bitja – kot si sledijo:

Januar/Prosinec: Veles, Baba Jaga
Februar/Sečan: Kurent, Kikimora
Marec/Sučec: Jarilo, Vesna
April/Mali Traven: Vodan, Jurata
Maj/Veliki Traven: Svetovid, Zarja
Junij/Rožnik: Kresnik, Rusalka
Julij/Mali Srpan: Perun, Dodola
Avgust/Veliki Srpan: Triglav, Živa
September/Kimavec: Svarog, Lada
Oktober/Vinotok: Belin, Mokoš
November/Listopad: Stribog, Reitija
December/Gruden: Svarožič, Morana.

Cena: 12 eur + poštnina

Koledar lahko naročite na:
urankar24@yahoo.com – rok dobave vam sporočimo.

Z nakupom staroverskega koledarja podprete združenje slovenskih starovercev.

7. prosinec 2012

V rubriki ZAPISI objavljamo članek Vladimirja Veligorja: Slovansko dojemanje časa, ki je bil objavljen tudi v januarski številki Revije za osebno rast in preporod - Prebujanje zavesti in v spletnem časopisu slovanstvo.si.
Članek si preberete TUKAJ.

2. prosinec 2012

V drugi polovici leta 2011 je društvo Hervardi izdalo še dve knjigi vredni vaše pozornosti. Resnice je zmaga (Andrej Šiško) in prevod knjige Slovenci (Die Slovenen). Knjigo, ki nosi ime našega naroda, je uredil Josip Šuman in je še ena izmed knjig, ki so predolgo čakale na prevod v naš jezik. Na našo srečo in v sramoto uradni znanosti, pa se je za prevod odločilo društvo Hervardi, knjigo pa izdala založba Amalietti & Amalietti. Knjiga Slovenci originalno obsega samo prvo polovico desetega zvezka zbirke Ljudstva Avstro-Ogrske – etnografski in kulturno-zgodovinski oris (Dunaj, Tešen 1881). V ostalih 12. zvezkah so predstavljeni ostali narodi Avstro-Ogrske v drugi polovici 19. stoletja.

Med zanimivimi poglavji naj izpostavimo le del, ki se neposredno dotika stare slovenske vere, Kulturne razmere staroverskih Slovencev. »Staroverski Sloveni so častili najvišjega boga, stvarnika neba in zemlje, svetlobe in nevihte, kateremu so bili drugi bogovi podrejeni. Imenovali so ga Svarog, kar etimološko pomeni svarog, gibajoče se nebo, oblačno nebo.« Šuman nadaljuje z naštevanjem naših bogov; gromovnika Peruna, ki ga imenuje le za eno od pojavnih oblik Svaroga, nato sinova najvišjega boga, sonce in ogenj, tretja sta brat mesec in sestra zvezda jutranjica. Našega Triglava je že takrat primerjal s polabskim Triglavom, Velesa pa z bogom čred. Predstavi tudi Svetovida, Striboga, Radogosta in Vesno, Lado ter Morano. Loči med bogovi in nižjimi mitološkimi bitji, med katere prišteva vile, rojenice, sojenice in šetka, deda, jago babo in še mnoga druga bitja narave. Avtor predstavi tudi staroverski pogled na svet in način življenja, praznovanja ter ureditev družbe.

Zanimiv dodatek k knjigi so takratni odzivi nanjo, na koncu pa je še pogled na delo v luči današnjih spoznanj. Vsekakor knjiga, ki sodi v obvezni repertuar med študiji našega naroda. V slovenskem jeziku.