domači filmi | tuji filmi

 

Filmi - tuji

 

 

Predstavljamo vam hrvaški dokumentarec Šetnja s bogovima etnologa Vitomirja Belaja. Belaj nam predstavi glavni in vegetacijski mit slovanske mitologije, božansko trojico, Peruna, Velesa in Mokoš ter odnose med njimi v cikličnem letu. Pokaže nam tudi kakšen sistem pokristjanjevanja je vladal na naših tleh in sicer, da so kristjani spremenili samo ime boga v krščanskega svetnika, ohranili pa so isti kultni prostor. Po tem ključu je največkrat Sveti Vid zamenjal Peruna ali Svetovida, sv. Jurij ali sv. Mihael Velesa, sv. Marija pa Mokoš. Preko krščanskih cerkva se je do danes ohranil tudi star sistem umeščanja obrednih prostorov v pokrajino, v slovenskem izročilu poznanemu po imenu tročani. V osnovi gre za tri točke, ki so med seboj neločljivo povezane, te pa so lahko povsod v naravi in v našem domu ter nam kažejo osnovo staroverskega pogleda na svet.

Razširjeno vsebino, ki jo Vitomir Belaj predstavi v dokumentarcu Šetnja s bogovima, je izdal v knjigi Hod kroz godinu.

film si lahko ogledate na povezavah:

http://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI

http://www.youtube.com/watch?v=JdS-Yb82FEY

 

 

 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
volkodav  

Volkodav iz roda Serykh Psov

Bil je zapisan smrti, a je preživel, zato da bi se maščeval za pogubo svojega rodu. Zadnji pripadnik iz plemena Sivih psov je postal mogočen bojevnik. Sam sebe je poimenoval Volkodav. Ušel je smrti v podzemeljskih rudnikih, ko je bil zajet v sužnjost. Tam se spoprijatelji z nenavadnim prijateljem, netopirjem, ki zaradi poškodbe ne more leteti. Tako posatneta nerazdružljiva prijatelja. Nezadržna notranja sila Volkodava žene, da se maščuje Ljudojedu, ki je pred leti uničil vas Sivih psov in ves Volkodavov rod. Ko mu slednjič uspe priti do zakletega gradu Ljudoeda, se krvavo maščuje za pretekla dejanja. V gradu osvobodi tudi dvoje ujetnikov, modreca Tilorna in sužnjo Nilit. Skupaj se odpravijo na pot do mesta Galigrad, ki preživlja mrakobne zaklete čase. Knez Galigrada skuša rešiti mesto na ta način, da obljubi svojo hčer Eleno za ženo mlademu bojevniku Vinitarju. Le ta obljubi zaščito mestu.

Mladi nevesti se tako obeta dolga pot v deželo bodočega moža. Ker je pot nevarna, prosi Volkodava, da postane njen osebni stražar. Volkodav sprejme novo službo pri kneginji in se na ta način vključi v skrivnostna dogajanja resničnega namena potovanja.

Za ogled filma kliknite na to povezavo:

volkodav-film

V primeru, da vam gornja povezava ne deluje, kliknite TU.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
vladimir  

Kнязь Владимир (Knez Vladimir)

Ko so v Rusiji živeli modri volhvi (staroverski svečeniki), so ljudstvu vladali trije bratje Svetoslaviči: Jaropolk v Kijevu, Oleg Drevljanom na vzhodu in Vladimir v Novgorodu. Enega od volhov, žreca Peruna, je modrost zapustila, saj si je zaželel oblasti in vladanja. Poveže se s sovražniki Rusičev Pečenegi in spre brate kneze. V risanki sledimo tudi zgodbi malega Alekše, ki ga v enem od napadov zajamejo Pečenegi in pri njih služi, dokler ga ne odkupi grški trgovec, ki ga odpelje v Carigrad. V Carigradu se sreča s carjem in njegovo hčerko Ano, ki pošljeta knezu Vladimirju pismo. Alekšo in grškega trgovca na poti nazaj v Rusijo napadejo Pečenegi, a Grk Alekšo reši in ga posadi v drevak, ki ga splavi po reki. Alekša se tako sreča s knezom Vladimirjem, ki mu po življenju streže žrec Peruna, a mu vendarle uspe priti do dobrega gozdnega moža, ki slavi boga Roda. Med Alekšo in gozdnim možem svečenikom Roda se kmalu razvname verski pogovor, saj Alekša knezu Vladimirju nosi Sveto pismo. Pojasni, da je bog eden, gozdni mož pa mu odvrne, da je to res in da smo tudi mi to eno, saj smo Priroda - torej pri Rodu. Vname se spopad med Vladimirjem, ki združi vse ruske kneževine, in Pečenegi, prav tako pa tudi med žrecom Peruna in gozdnim svečenikom Roda.

V risanki lahko slišimo nekaj lepih ljudskih pesmi, ki so jih peli med starosvetnimi prazniki. Eden od praznikov je tudi maslenica (pust), ki se v Rusiji praznuje prav zdaj in se konča s postom. Koliko sta si ruska maslenica in naš pust podobna, si lahko ogledate v risanki. Več o maslenici lahko preberete tu: Klik

Risanko si lahko ogledate tu: Klik
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
paganqueen  

Pagan Queen

Film The Pagan Queen (Poganska kraljica) režiserja Constantina Wernerja je zgodovinska drama z mitološkimi motivi, ki temelji na legendi o češki kraljici Libuši iz 8. stoletja. Libuša je najmlajša hči češkega vladarja Kroka in gozdne vile, zaradi česar ima dar videnja prihodnosti. Po smrti očeta vlada češkemu plemenu ob pomoči svojih dveh sester Kaze in Tete, ter prijateljice Vlaste in njene vojske Amazonk. Zaradi političnih razmer jo podaniki nagovorijo k poroki, za moža pa izbere svojega ljubimca, orača Přemysla, ki tako postane kralj in vlada z železno roko. Njena prijateljica Vlasta pa se noče podrediti novemu vladarju in proti njemu zaneti upor. Zgodba povzema tudi mitološko povest o ustanovitvi mesta Prage ter dinastije Přemyslov. Nekatere implikacije filma, predvsem o pravi ljubezni, sožitju z naravo in odnosu med spoloma, so zadele tudi aktualnost sedanjega časa, čeprav so brezčasne.

Film je posnet po holywoodskih standardih, ampak z zelo malo sredstvi, saj kadri ne presegajo trideset ljudi, za kulise pa so uporabili kar češke muzeje na prostem. V filmu zasledimo kar nekaj stereotipov zahoda o Slovanih. Vladavina žensk je v filmu pripeljana do skrajnosti, tako da so mu mnogi kritiki očitali poceni feministično propagando. Kostumografija in igralci bi lahko bili bolj primerni tako pomembni legendi, zato so imeli češki kritiki prav, ko so film raztrgali. Za razliko od Češke je bil film na zahodu ugodno sprejet.

Film si lahko ogledate tu: Klik
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
jaroslav  

Ярослав: Тысячу лет назад
(Jaroslav: Pred tisoč leti)

Film je postavljen v začetek enajstega stoletja oziroma v prvi dve desetletji po odločitvi kneza Vladimirja v Kijevu, da pokristjani Rusijo. Na severu velike kneževine leži mesto Rostov (znan tudi kot Veliki Rostov, za razliko od bolj znanega Rostova na Donu), vlada mu Svetozor, ki ima hčer, za katero upa, da jo bo omožil z ovdovelim knezom Jaroslavom. A ona ljubi Haralda, varjaškega najemnika kneza Jaroslava. Jaroslav je v Rostovu odposlanec svojega očeta Vladimirja, njegova naloga je politično širiti ozemlja velike kneževine na sever, kjer pa naleti na izredno kaotično stanje. Med slovanskimi in finskimi plemeni vladata še tradicionalen način življenja in verovanje v stare bogove.

Na eni strani nanje pritiskajo Kijevčani, na drugi Varjagi in na koncu še roparji, povezani z enimi ali drugimi zaradi različnih političnih ciljev. Roparji tako požigajo, plenijo in prodajajo ljudi v suženjstvo. Kdo stoji za vsem tem, se razkrije na koncu filma. V eni od političnih izvidnic Jaroslav naleti na pravkar oropano vas in na bregu Volge prepreči prodajo ujetih vaščanov za sužnje, saj napade roparje in osvobodi ujetnike, med katerimi je tudi ovdovela hčerka poglavarja plemena Medvedov Raida. Zdi se mu, da bi lahko s pomočjo Raide pregovoril pleme Medvedov, da se pridruži veliki Kijevski kneževini. A Medvedi so ljudstvo, ki ne zahaja k drugim, prav tako pa tudi drugih ne spuščajo k sebi, saj so se vsi, ki so prišli k njim, izkazali za sovražnike. Tudi Raida ima odklonilen odnos do Jaroslava. Oče jo nameni za ženo nasilnemu Vendu, katerega pa Raida ne ljubi. Med Jaroslavovim ujetništvom pri Medvedih se začne plesti vez med njim in Raido.

Film priporočamo tudi zaradi prikaza prostrane ruske pokrajine in njenih širokih rek. Scenografija starega mesta Rostov in vasi, kjer prebiva pleme Medvedov, je odlična. Če upoštevamo, da je film financiralo Ministrstvo za kulturo Ruske federacije in da imajo ponavadi takšni filmi tudi politično sporočilo, potem navedimo še pogovor med Jaroslavom in svečenikom - žrecem plemena Medvedov Čurilom. Čurilo odlomi vejico z drevesa in Jaroslavu pokaže, da so listi na njej različni. Zato se mu zdi prav, da ljudje verjamejo v različne zemeljske in nezemeljske vrednote. Jaroslav ob koncu filma ob ustanovitvi mesta Jaroslavl ponovi te Čurilove besede. Zatorej naj velja strpnost med brati katerekoli vere! Zanimiva je tudi vloga Varjagov, ki so v tem filmu končno prikazani v svoji resnični zgodovinski vlogi, ki so jo odigrali v Kijevski Rusiji.

Film si lahko ogledate tu: Klik
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
starabasn  

Stara baśń: Kiedy słońce było bogiem

V deželi Vislanov, Pomorjanov, Dravanov je v gradišču na robu reke živel staropoljski rod, ki mu je vladal knez Popiel. Ker je bil že v letih, bi moral po izročilu na bojnem pohodu mladih vojščakov predati oblast svojima sorodnikoma. Vendar ima žena Ksezna drugačne načrte. Popiela nagovori, naj umori sorodnika in tako zagotovi nasledstvo njunemu še mladoletnemu sinu. Vendar se načrt izjalovi, saj se gradiščna aristokracija temu upre, zato Ksezna uprizori lažno smrt svojega moža in veljake zastrupi. Zdi se, da se je ukana posrečila, a pes poliže nekega mrtveca in pogine. To vidi Piastun, ki v dogajanju prepozna zaroto, zato se poda med kmete in z njihovo pomočjo organizira upor proti nepravičnemu knezu Popielu in njegovi še bolj pokvarjeni ženi. Med kmeti pa živita tudi samotarski junak Ziemek in mlada čarovnica Dzvina. Po nesrečnem dogodku v gozdu, ki pa se s pomočjo Ziemka in čarovnice Jage srečno konča, se mladi junak in mlada Dzvina zaljubita. Vendar je slednja zaobljubljena bogovom in se ne more poročiti z Ziemkom. Še več, pri poskusu ugrabitve na noč Ivana Kupale ga zabode skoraj do smrti. Vzporedno z ljubezensko zgodbo, ki jo dodatno zaplete še lepa Mila, potekajo tudi priprave na upor in zamenjavo knežje oblasti. Zaradi nesloge med vaškimi župani svečeniki podelijo oblast Piastunu, knez gradišča pa na pomoč pokliče Vikinge pod vodstvom Jarla Sigvalda. Kako se film konča si, oglejte sami.

Film priporočamo tudi zaradi prekrasno izdelane scenografije gradišča in vaškega dvora, zaradi kostumografije in prikaza običajev naših prednikov.

Film si lahko ogledate tu: Klik
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------