Cerkev v verigah
Posebna značilnost cerkva sv. Lenarta je, da so opasane z verigo. Na zunanji strani so po vseh zidovih pritrjene verige, katerim nihče ne ve točen izvor. Pripovedujejo, da so jih skovali iz verig, ki so jih prinesli rešeni jetniki svetniku v čast.
Sv. Lenart
Sveti Lenart je frankovski svetnik, katerega češčenje smo prevzeli od Bavarcev. Po legendi je živel na dvoru kralja Klodvika, čigar ženi je pomagal pri težkem porodu. Za plačilo si je izprosil osvoboditev nedolžnih jetnikov. Umrl je l. 559 kot opat v Noblacu v današnji Franciji.
Na slovenskem je njemu posvečenih blizu 70 cerkva. Prve so nastale že v 12. stoletju, nato pa se njegovo češčenje razmahne v 15 stoletju. Marsikatero jo sezidal človek, ki se je za srečno rešil turškega jarma, ker se je priporočal sv. Lenartu. Turški vpadi so tako le pospeševali njegovo češčenje. To nam kaže tudi podoba v cerkvi v Bodeščah na Gorenjskem, kako rešuje jetnika; podoba je nastala v začetku 15. stoletja.
Toda čemu so opasovali cerkve svetnika Lenarta in še to le nekatere? Morda se odgovor skriva v poganskem verovanju, saj je tudi njihovo obredje poznalo opasovanje. Z njim so predvsem hoteli zavarovati vsak sveti, posvečen prostor. Opasovali pa so se tudi posamezniki in se tako zvezali z oltarjem ali drugim svetim predmetom, drevesom, skalo ali čim drugim. S tem so se izročali božanstvu v varstvo ali v dar.
Obredje je prevzelo tudi krščanstvo. Opasovali so se predvsem s tenko voščeno svečo, na Balkanu, zlasti v Srbiji in Makedoniji, pa s platnenim platnom ali volneno nitjo. Opasovanje poznata Francija in Španija, znano je tudi na hrvaško - slovenskem ozemlju. V jugozahodni Sloveniji je za žegnanje znan naziv "opasilo". Po Franu Levstiku je "nekdaj bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali."
Mnenju, da je sv. Lenart zavzel mesto neznanega božanstva, ki je bilo v neki zvezi z železom, se postavlja ob stran preprostejša razlaga, da je pač pod konec 15. st. s turškimi vpadi oživelo češčenje sv. Lenarta kot reševalca jetnikov in da je morda oživela tudi šega opasovanja, toda zdaj pri cerkvah sv. Lenarta ne več s svečami, ampak z verigi, znamenji jetništva in pridobljene svobode.
Kuret, N.: Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime. - Mohorjeva družba, 1965-1971