O času
Staroslovansko pojmovanje leta je bilo ciklično. To je razvidno iz indoevropskega izraza uert-men in staroslovanskega verme, kar je verjetno pomenilo "presti, vrteti, vračati se" in se navezuje tudi na gibanje Sonca, planetov in zvezd. Po položaju Sonca sta se ravnala stara slovanska izraza za jug in sever: "poldan" in "polnoč". Ker je Sonce opoldan na jugu je po isti logiki opolnoči na severu. To kaže na idejo o "spodnjem svetu", skozi katerega potuje Sonce na svojem nočnem teku. Isto potrjuje tudi ruski izraz za vzhod: "vostok", kar pomeni "teči navzgor". Torej pot sonca poteka v smeri vzhod - jug - zahod - sever. Staroslovanska beseda čas (iz indoevropskega *keso) je morda pomenila hitro hojo, tek, gibanje, delček časa. Druga možnost je izvajanje iz korena *ke(i) v pomenu pognati v gibanje. Po obeh etimologijah je prvotni pomen isti.
Tudi menjave toplega in hladnega ali sušnega in deževnega obdobja so bile merilo časa v številnih kulturah. Tako je bil tudi pri Slovanih in Slovencih letni ciklus doživet in razumljen v obliki dveh menjajočih se obdobij: poletja in zime, medtem ko so prehodni fazi pomlad in jesen začeli razlikovati šele kasneje. V pomanjšanem merilu je bila temu primerljiva menjava sončnega vzhoda in zahoda ter dneva in noči.
Prvotno je pomenila slovanska beseda "leto" samo poletno obdobje in je dobila v slovenščini današnji pomen šele v 16. stoletju, medtem ko je zimski čas v resnici prazni, mrtvi čas. Leto se je torej začelo šele s pomladjo, ki je bila izhod iz mrtvega časa - natanko to pomeni slovenska beseda vigred "ven iti", poletje pa je bilo osrednji čas.
Kroženje sonca in meseca najbolje simbolizira sončno kolo oziroma svastika, ki je verjetno eden najstarejših planetarnih simbolov. Svastiko so med drugimi poznali že Kelti, Etruščani, stari Grki in Slovani. Iz nje so razvili ornament, ki se imenuje "grški". Ima mnogo pomenov. Kraki predstavljajo vrtenje in povezanost naravnih ciklov, elementov in tokov energij, katerih del je tudi človek. Simbolizira tudi krog in s tem življenje, sonce, zvezdo severnico in posredno ogenj. V ljudski umetnosti slovanskih narodov se pojavlja svastika kot "magični simbol" na lesorezih, oblačilih, velikonočnih jajcih in včasih na obrednem kruhu.
Svastiki na vhodnih vratih Bezjakove domačije na Ljubinju
Vsako povezovanje simbolike s skrajno desničarskimi gibanji je nedopustno in škodoželjno